Miro Kačar, akademski slikar, je o njih zapisal slednje:

Poljanska dolina, Žiri, Žirovski vrh so kraji, ki so nam dali že vrsto umetnikov, med njimi je tudi IRMA KOPAČ. Po očetu spretnosti, po materi ljubezen je bila njena odlična popotnica za vs­top na pot, ki pelje v svet umetnosti. Dokončala je Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani in se zaposlila kot grafična oblikovalka. Štiri leta je obiskovala Likovni tečaj Evridika v Sorici. Svojo ustvarjalno pot je razvijala v smeri slikarstva, vitraža in darilnega programa. V vse je vtkala toliko svojega znanja, odgovornosti, ljubezni in topline, da si je ustvarila, popolnoma svoj, lasten način, ki ga ne moremo prisloniti nobenemu vzorniku, kar se pogosto dogaja. Slike ustvarjajo likovno sporočilo. Zadnja je kolekcija slik, oko. V nas prebuja globlja vprašanja našega bivanja.  To sporočilo je svetlo, veselo, napolnjeno z ljubeznijo in hvaležnostjo, to sporočilo je želja, da tudi mi postanemo taki, če zmoremo seveda.

Od ribiških bark, preko brezmejnih ravnic, do gorenjskih kozolcev pod zasneženimi vršaci, pelje slikarska pot DARINKE MLINAR. Lepota je nekaj čudovitega in nenavadnega, nekaj, kar nastane, ko se združita umetnikov notranji in zunanji svet. In tak svet nam podaja slikarka na svojih slikah, podobo današnjega sveta, ki jo nosi v sebi. Včasih nam ga s svojim bogatim barvnim znanjem razgrne na platno povsem odkrito, včasih ga skrije za kopreno svojih čustev. V megličasti svet impresionizma, ki ga odlično obvlada, to je njen pravi svet, svet, ki ga nosi umetnica v sebi. Nič obveznega, nič nujnega, samo harmonija hladnih barv, ki v pravilnem zaporedju dajejo sliki toplino. Včasih nam ta svet predstavi tudi z ostrimi, drznimi, prav študijskimi potezami, ki pa ohranjajo mehkobo in spoštovanje do motiva.

FANČI VIDMAR je bila rojena na Selu pri Žireh, kjer tudi živi. S slikarstvom se je začela intenzivneje ukvarjati po odhodu v pokoj. Obiskovala je likovni tečaj Evridika v Sorici. Od snovanja v temnih barvnih odtenkih, je prišla do pravih, impresionističnih, svetlobnih učinkov. Ustvarila je svoj, prepoznavni pogled in slog podajanja krajine ter življenja v njej. Z veliko mero občutka in kompozicijskega znanja, spravi v red vse, kar ji ponuja trenutni motiv. Nič ni nujnega, obveznega. Vse deluje občuteno, sproščeno, naključno. Paleta, največkrat nežno uglašenih barv, daje vtis harmonične celote, iz katere diha umirjeno življenje. Pogledu pusti prosto pot v globino slike, do obzorja in še čez. Občutek, da se združujeta slikarkin notranji in zunanji svet.